Graz ni le Seiersberg in Ikea

Gradec nam je Štajercem vsem zelo blizu in če kogarkoli vprašam kolikokrat je že bil v Grazu, takoj odgovori neštetokrat. A Graz ni le Saiersberg in Ikea. Je drugo največje mesto v Avstriji z bogato zgodovino ter dvakrat zapisano na UNESCO seznam.
Kaj početi v Grazu (beri z otroki), če ne greš le do nakupovalnih centrov in se odločiš zapeljati še malo dlje.

Kaj je to tramvaj? Le-ti so po mnogih mestih že izumrli, tukaj so zelo posodobljeni in hitri ter udobni. Dnevna karta za odraslega je 5€ in se obrestuje že po drugi vožnji. Otroci gratis. Nakup na samem tramu (obvezen nakup s kovanci). Vožnja pa posebno doživetje. Najlepše jih je opazovati na Herrengasse.

Muzeji, znamenitost ali dolgočasje? Beseda muzej zveni zelo dolgočasno in suhoparno, pa to sploh ni bilo.Odločili smo se za nakup 24 urne Joanneum vstopnice za muzeje. Obrestuje se že pri obisku dveh muzejev. Družinska 26 €. Torej ugodno, kar je že navdušilo našega vodjo črede.
Najprej smo se napotili na Landeszeughaus kjer je rastavljeno orožje iz 18. stoletja po sistemu “all you got”. Torej Avstrijci lahko v tem stilu oborožijo nekje 30 000 ljudi in ves čas obiska imaš občutek, da si nekje zgubljen med habsburško vojsko ali pa da ti bo ravnokar nekdo pomolil oklep in puško ter te poslal v boj.

Altstadt. Peš, s tramvajem ali kolesom, vsekakor je treba zelo počasi, da ne izpustiš kakšne posodobljene ali ohranjene sledi preteklosti. Peš križemkražem nabrali 9 km.
Herrengasse poln trgovin in mestnega vrveža, v nedeljo pa zamre in pri kolesarjenju čez in čez so le tramvaji tisti, ki razblinijo statiko mesta in na katere moraš paziti.

Hauptplaz – le kje še lahko ležiš na blazinah pred mestno hišo in uživaš na soncu ob branju knjig – brezplačno.

Landhaushof.

Pekarna iz časa Sissi.

Mestni park.

Joanneumsviertel – tukaj smo po treh urah s težavo zapustili stavbo. Naturkundenmuseum zelo primeren za moja otroka. Ne delajo samo oči in možgančki, tukaj je vse polno stvari za dotikanje. Luka, naš zbiratelj kamnin pa skorajda ni zapustil največje dosedaj videne zbirke kamnov. Tudi meni so bili tisti ta prozorni super všeč.

V Novi galeriji smo uživali v nekaterih umetninih, nekaterih pa nam nikoli ne bo dano razumeti.

Grad Eggenberg –ohranjen kot nekoč. Brez elektrike in ogrevanja odprt za oglede le od aprila do oktobra. V nevihtah zaprejo polkna, saj okna ne tesnijo več. Grad naredi vtis z ohranjenimi stenskimi poslikavami, ki umetniško ne blestjo a vendar povedo veliko zgodb in povezav. Postavitev le-teh, soban, oken, stolpov in celotnega gradu je zelo harmonično usklajeno z neštetimi asociacijami in čuti se moč simbolov. Tudi otroka sta opazovala z široko odprtimi očmi v vse smeri.

Znotraj gradu je še zbirka kovancev, zaradi kovanja katerih je družina Eggenberg obogatela.

Murinsel – otok, most, kavarna, teater, otroška igrala…vse to in ko greš čezenj se te malo poloti vrtoglavica. Le kako izgleda ob poplavah?

Muzej Palais – zbirka dragocenosti preteklosti.

Schlossberg na katerega lahko greš na veliko načinov. Mi smo šli pred tremi leti peš, tokrat z dvigalom a najbolj romantičen del je skozi vrt grofa Herbersteina.
Razgled na mesto okrog in okrog, kjer opaziš ohranjene stavbe preteklosti in novodobne arhitekturne tvorbe med katerimi izstopa moder Kunsthaus.

Uhrturm so nam pred tremi leti lepšali tulipani, tokrat vrtnice. Tukaj se avtomatsko začno izločati hormoni ljubezni.

V soboto smo pohajkovali peš in s tramvajem, peš je naneslo 13 km, s tramvajem ??? V nedeljo smo raziskovali s kolesi. Verjetno bi marskikdo znal povedati kaj vse smo izpustili, marsikdo pa se spomni zadnjega svojega obiska desetletja nazaj, ko je šel s starši po kavo ali nov televizor. Vsekakor sta dva dneva premalo za kulturno tako bogato mesto.

Gradec skozi naše oči: