Ladja s katero smo pluli me je zelo spominjala na ladjo izpred mnogih let, ko sem plula do Grčije. Obudila je veliko spominov Takrat sem kot palubni potnik brez problema kot dogodivščino preživela plovbo, a danes je komfort kabine ZAKON! Fajn je, da lahko imaš zasebnost lastnega brloga z lastno kopalnico.

Na trajektu so bili vsi kotički polni spalk in odej…trajekt je bil poln! Vsak je imel v roki svojo tablico, jaz pa svojega Kindla Otroka sta si napravila brlog na pogradih, pod njima pa je spal “ata medved”.

Namig:

1. Grimaldi lines nima merske omejitve glede AD, torej ni problema z nosilci za kolesa;
2. življenje na ladji je drago, zato imaš dve možnosti: ali si vzameš zraven celo hladilno torbo ali pa online kupiš kosilo, ki pa je 50% ceneje (za dve kosili je komot 4 članska družina z dvema manjšima otrokoma, torej za 20€);
3. kopalke in brisača za osvežitev v bazenu pridejo prav, če imaš kabino ne rabiš brisač;
4. klima na trajektih dela na polno.

Čas je minil 1,2,3… Moja razvajenost in EMŠO sta me privedla do tega, da nad 5 ur na trajektu definitivno v kabino.

Torej po osmih urah plovbe končno pristanemo v Olbii. AD je bil k sreči prijetno ohlajen, saj so nas dali v gornjo odprto garažo.

Gas na prvo plažo. Ogled Olbie ostane za konec.

Naš “vodja črede” že bremza v prvem mestecu, kjer se ob šestih zvečer že full dogaja. Že lani po Italiji smo ugotovili, da se tu vse full dogaja zvečer, kjer čez dan mrtva mesta oživijo. Restavracije so nabito polne in povsod diši po česnu (morske jedi in paste). Središče mesta, ki je čez dan normalno prevozen, se zvečer zapre, postane AREA PEDONALE-peš cona.

San Teodoro je mestece, kjer te lučke, vonj sveže pripravljenih jedi in neštetih stojnic pripravijo do tega, da preprosto uživaš v vrvežu in dogajanju.

Plaža je lepa peščena z grmički poraščenimi sipinami. Voda je čista a hkrati umazana- tipična sardinska trava Pozejdonka, ki jo valovanje naplavi na obalo. Tam kjer je na dnu bela mivka, je videti prav eksotično.

Parkirali smo nekaj metrov do obale, kjer je iz AD nastala tale fotografija.

Naslednja lokacija Santa Lucia. Ob poti zagledamo vas Posada, ki gnezdi na vrhu vzpetine. Okrog nje je cesta, torej zavijemo in jo z zanimanjem obvozimo. Spominja nas na hrvaški Motovun. Ogled nas malo mami, a nas visoka vročina odvne od pohoda na žgočo kmenje. Je pa že sam pogled na mogočno vasico nad nami pravo nenačrtovano odkritje.

Preverimo še plažo La Caletta, peščena, polna ljudi, klasika. Nadaljujemo proti cilju.

Navigacija nas z asfalta odvede na makedam. Malo sem pomirjena od tiste Adriine promocije, da gredo Matrixi tudi na Dakar, a vseeno bi mi pasal pred tem en Jeger. Vodja črede pa nič.

Po 300 metrih prispemo na cilj. Samotna plaža, ki nas zelo spominja na hrvaško obalo in na “naše” Bale. Voda kristalno čista, majhni kamenčki in rdeče skale, na obali pa borov gozd- naravna aromaterapija. Noč preživimo čisto sami.

 Po kosilu odrinemo naprej. V slovo zagledam več kot meter dolgo kačo, opaaaa! Na žgočem kamenju bo treba paziti tudi na njih. Kasneje preberem v vodniku, da na Sardiniji ni strupenih kač. 

 Preberi naš naslednji dan:

Orosei - Sardinija

Nasvet za avtodomarje:

• mesto San Teodoro: parkirišče z vodo, 4€/6h;
• na plaži samega mesta višinska rampa na parkirišču ter znaki prepovedano za AD;
• 2 km iz mesta krasna plaža s sipinami: veliko parkirišče 40.76881, 9.68328, brezplačno,  redne kontrole policije, a če nimaš pred AD nič, tudi ne rečejo nič, pred nami eni Avstrijci bp prespali;
• 5 km pred Santa Lucia je plaža La Calleta, parkirišče brezplačno, med borovci, 40.5919, 9.75663;
• J od Sante Lucie pineta na samem, z asfalta kakih 300 m po makedamu, 40.566557, 9.790462, brezplačno;
• tik ob vznožju vasi Posada urejeno parkirišče tudi za AD.