Capo Caccia - Sardinija

Rt, ki si ga zapomniš. Vse kar prebereš o njem ali vidiš na slikah, ti ne da takšnega občutka. kot ga doživiš, ko najprej ugledaš ta rt in veličino njegovih klifov. Stati na taksni višini z vetrom v laseh in bučanjem morja z vseh strani…
 











Pravijo, da je pravi raj za potapljače, zato mi najdemo absolutno najbližjo avto dostopno plažo, kjer moja moška takoj z masko švig v morje.
Ko ju prikliče iz vode lakota, si napolnimo nahrbtnik in gremo po peš poti do starega španskega stolpa na Punta del Bollo in ob sončnem zahodu piknikarimo. Spet unikat!
Ob vrnitvi do AD dobimo družbo, ki nam na pomolu naredi ribarske lušte, zato ata in sin poskusita priti do poceni kosila za naslednji dan. Na žalost sta majhno srečo raje izpustila nazaj v morje.
Po nasvetu sosedov se za nočitev prestavimo na vrh rta, saj za ogled neptunovih jam ni parkirišča in si tako zagotovimo dobro startno pozicijo.
To je spet ena must see destinacija. Gre za podzemno jamo, ki je bila odkrita in najprej dotopna le iz morja. Zatem so za oglede naredili 654 stopnic, ki vodijo po robu klifa do vhoda v jamo, ki je tik ob gladini morja. Zaradi visokih valov mistrala, je bil ogled prestavljen za eno uro, ladjica pa ta dan ni pristajala (do vhoda v jamo lahko greš peš po stopnicah ali te pripelje ladjica. Ladjica se plača, stopnice so gratis).



Jama je majhna, a prekrasna!!! Danes je zaradi pomanjkanja padavin večinoma fosil in kapniki ne rastejo več.
Po prihodu na površje je bilo 654 stopnic navzgor prava mala malica, saj jih ima naša velikanka v Planici veliko več in le-to smo že osvojili). Ni pa bilo lahko manevrirati našemu pilotu med vsemi italijansko turistično parkiranimi avtomobili ob robu ceste.
Čisto prešvican voznik je takoj zavil na Stintino. Plaža La Saline, kakor da bi jo potresli z rišem.
 



Nekaj metrov od plaže pa soline, ki nam v avgustovski gneči zaman obljubljajo plamence. So pa tudi brez teh krasen razgled.