Spet vožnja po južnih obalnih cestah nad in pod pečinami s prekrasnimi razgledi.
Pred Costo di Masuo in otočkom Pan di Zuccero se v dveh kilometrih vijugaste skalne ceste dvignemo na 410 m n. m. v.
Končno dospemo do najbolj skrite plaže Cala Domestica in je iz morja baje nevidna. V drugi svetovni vojni so jo uporabljali kot vojaško bazo in nekateri ostanki stavb so vidni še danes. Po skalni pešpoti in luknji v skalo je narejena povezava do naslednje osamljene plaže. Tukaj je super pihalo in osvežitev je bila ob pravem času. Valovi visoki, voda pa mrzla.
Popoldne se odpeljemo še malo na poučne oglede. Spet v hrib do kartažanskega templja Antas.
Kot je videti, so tukaj vse ceste kakor na vlakcu v lunaparku.
Tukaj v Fluminimaggiore je ob poti veliko opuščenih rudnikov svinca, srebra in železa, nekateri so odprti tudi za oglede. Te izpustimo, saj sta bila velenjski in Peca dovolj doživetij te vrste za to leto
Nekaj je tudi podzemnih jam, tudi te kot prebivalci dežele prelepih jam, izpustimo.
Namenjeni smo v puščavo, saj te v Sloveniji ni.
Potepi so mi čas, preživet z družino. Takrat me ne zmotijo domača opravila, takrat me pritegne vse kar je drugačno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za vaš komentar. Odgovorim vam v najkrajšem možnem času.