Iz Radehove na Raduho.

Prejšnji teden nam je vreme prekrižalo načrte, da bi nižinski Štajerci prestopili nam magično mejo 2000 m. Tokrat je bilo narisanih pet sončkov in Raduha je zvenela zelo domače.
Vodja črede je imel določen končni cilj vožnje in po nekaj kilometrih makedamske ceste v hrib sem bila že skorajda prepričana, da bo moja naslednja objava imela naslov Matrix na Kredarici.

Dospemo na cilj, parkiramo, zunaj trda tema, nikjer nikogar.
Utrujeni od napornega tedna smo trije medvedi in zlatolaska trdno zaspali sredi gozda.
Zjutraj se prebudimo in ugotovimo, da le nismo tako ubrisani, saj nam je družbo delal še en avtodom.
Naspani in motivirani se podamo v hrib.


Ob poti se je našlo veliko dobrot, boljših kot kupljena sadna rezina.




Vodja črede je bila tokrat naša najmlajša in s ponosom lahko povem, da smo na vrh prispeli pod vodenjem šestletnice v predvidenem času.


Razgled fenomenalen in v daljavi prvič v življenju iz oči v oči ugledam naš ponos, Triglav.


Ob petih se skupaj s novimi prijatelji avtodomarji podamo na ogled najvišje ležeče jame v Evropi, ki je odprta za turiste. Napoved zveni zanimivo. Pa tudi je bilo tako.

Vhod v jamo je v kotanji do katere vodijo stopnice in že takoj pod vrhom kotanje začutiš upad temperature. Kmalu prideš na dno in vidiš za rešetkami majhno luknjo. Prijazen jamar te seznani z osnovami, dobiš karbidovko v roke in se po jamarsko spustiš po lojterci 10 m globoko….v mraz in temo.

Ker je že poletje skoraj pri koncu, je bilo tudi manj ledenih tvorb, a jamarski vodič nam je povedal, da hodimo po 15 m debelem ledu. Uuuuuu!
Kapniki so nekaj posebnega, sploh mlečni kapniki in vsekakor je obisk jame prav posebno doživetje, ki ti ga vse ostale turistične jame ne dovolijo.


Po jamskih globinah smo se odpeljali spet v dolino.

Prenočili smo na nedeljski lokaciji tik pred Robanovim kotom. Nedeljski super lahki sprehod nam je spet pokazal nov kotiček Slovenije, ki jo kljub nenehnem vandranju premalo poznamo. Mislim, da bi kaj takega lahko rekel vsak izmed nas.


Gozd je opojno dišal po ciklamah.


Na pašniku so se prosto pasle živali.


V pastirski koči strežejo dobrote, ker smo bili zgodnji smo tokrat uživali v kislem mleku in kavi.

Ob vračanju pa se nam je odprl pogled na včeraj dosežen cilj.

AD info:

• pot po ozkih stezah ni problem, če se na pot odpraviš zelo pozno zvečer, ko planincev ni več v hribih oz. so se že vsi vrnili domov (zjutraj skorajda nemogoče, saj so nekateri zelo zgodnji). Takrat so tudi prosta parkirišča. Torej parkirišče pod Kočo na Loki 46.403419, 14,757258.
• parkirišče Snežna jama 46.397996, 14.744784. Po cesti vozijo tudi tovornjaki za spravljanje hlodovine in avtobusi zato ni panike.
• pohodniška pot na Raduho je dodobra opisana tukaj.
• parkirišče pred Robanovim kotom (prespali) 46.394775, 14.702869;
• pot po Robanovem kotu je prepovedana za kolesarje, primerna je tudi za mamice z vozički in je opisana tukaj.