Lenartova kolesarska pot

Dejstvo je, da smo ta vikend ostali doma. Zakaj, to je pa dolga zgodba. Kakorkoli, veliko se potepamo, vedno nekje na robu ali izven meja Štajerske in zakaj ne bi malo ostali doma in bi napisala še nekaj o domačih Slovenskih Goricah. V garaži so nas vabila kolesa in podali smo se na svojo Lenartovo kolesarsko pot. Ime kar lepo paše k nam.
Pot začnemo proti trgu in še dobro se spominjam prvih šolskih dni in ostankov kockastih tlakovcev po Ptujski cesti pred staro osnovno šolo. Z leti so jih prekrile flike asfalta in nato nova cesta in sedanji trg.


V mestu smo se založili z malico v lokalni pekarni in jo mahnili proti Voličini.

Zavrh

To pot večkrat prekolesarimo, a le malokrat po hribu navzgor na Zavrh. Do vrha že skoraj izdihnemo in pri kužnem znamenju vemo, da bo vzpon pojenjal in smo že skoraj tam.

Pri stolpu generala Rudolfa Maistra (klik na povezavo).


Tukaj že dolgo nisem bila, vse od osnovnošolskih pohodov in od takrat so okolico preuredili. Zasadili so cepič žametne črnine iz Lenta. V njeni senci smo se ohladili in odpočili pred odpravo na stolp.

Z vrha prelepi razgledi. Najdemo svojo hišo, pa Andrejevo in Katjino, pa šolo in jezero, Pohorje,…


Spust po prejšnjem vzponu je bil Suuuper, a nov napor in zadnji na poti je bil vzpon na planoto Hrastovenjak.
Uspeli smo tudi to in prišli do vrha, v gozd. Tam zagledam smerokaz – zdravilne točke. V mladosti sem se veliko potepala po teh gozdovih, a takrat še ni bilo zdravilnih točk. No, morda pa so bile in zato pokam od zdravja.

Grad Hrastovec

Naslednja postojanka Hrastovec. Mogočen grad Hrastovec(povezava), ki je imel skozi stoletja različne namene. Kot zadnje je dom ljudi s posebnimi potrebami. Kot nekdanja domorodka okoliškega kraja, sem v mladosti slišala veliko opazk na ta račun. Če pa pogledam sedanji položaj, pa smo vsi okoliški prebivalci mogoče ravno zaradi tega zrasli v strpnejše osebe.

Torej grad je odprt za ljudi s posebnimi potrebami, ker pa imamo vsi ljudje posebne potrebe nam ogled grajskega dvorišča nihče ne prepove.

Meni novost je spominski park na grajskem vrtu. In spomenik, ki nam razkrije še en namen starega gradu v preteklosti – koncetracijsko taborišče.

Na vrtu še najdemo oder nedavne odrske uprizoritve Črni križ pri Hrastovcu (zgodba je tukaj).

Ribniki pod gradom so veliko bolj zarastli in spomin mi zajadra v preteklost, v zimo, ko smo se ravno po tem drsali. Še en spomin, kako debel je bil led nekoč.

Da se izognemo asfaltu magistralne ceste, kolesarimo proti naslednji točki po jezu ob reki Pesnici. Ribičev ob njej je veliko manj, pa tudi voda je veliko bolj umazana kot nekoč.

Močna in Pristava

Naslednji postanek – Šiker (povezava). Zmanjkalo nam je energije in našli smo jo v SLAVNI ŠARLOTI. Vsi super pridevniki so odveč, lahko rečem le to, da jo je treba probat!!


Gostilna pa po mojem mnenju ena boljših v naših krajih. Za šarloto sami pravijo, da je imajo vedno dovolj, če je le kakšna miza prosta. Res je vedno polno, a ponujajo tudi “šarlota to go” in brez težav si predstavljam, kako se sladkam z njo na klopci ob jezeru Pristava tik pod gostilno.


Nazaj proti Lenartu nas spet spremlja grad in Pesniška dolina.

Komarnik

Postanek pri jezeru Komarnik nas priključi na Franckovo pohodniško pot. Ob Komarniku večkrat opazujemo ptice in rastje. Tokrat je bilo na pretek rogoza in lokvanjev.



Spomenik Črni križ pri Hrastovcu.

V Lenartu zavijemo na Poleno na trening kasačev.

Nadaljujemo v senco v Račji gaj. Ela nahrani račke, jaz pa uživam v gaju.



Nazadnje še naša Radehova, naše največrat obkroženo jezero.



S tabo rada bi odšla, na konec sveta, kjer sezidala bi hiško.
S tabo bi odšla, na konec sveta, kjer sva doma.  (Bilbi, 505)
Pod to bi se lahko podpisala tudi sama, v spotu pa tudi Bilbi sanjari ob jezeru Radehova.

Na koncu nam je Garmin pokazal 30 km in 420 višinca. Utrujenost je zavila v našo ulico, na Lenartovi poti pa bi vsekakor dodala še nekaj kilometrov do Svete Trojice.
Večkrat hrepenimo po oddaljenih krajih, čeprav je doma tudi lepo in lepe, zanimive stvari se nam kar same ponujajo, le videti jih je treba.