9 popotniških vtisov o Evii–Grčija–prvi del

Ker v Grčiji nismo prvič, so nam nekateri vtisi ostali še iz preteklih let. Nekatere smo nabrali tudi kot hotelski gostje, a največ prav gotovo vidiš, če po deželi delaš premike med domačini izven turističnih resortov. Naslovu sem dodala “prvi del”, saj naše potovanje ni niti na polovici in bo prav gotovo še sledilo nadaljevanje. Torej kaj vse ni tako kot doma na drugem največjem otoku Grčije…

Ležalniki in senčniki so v Grčiji ZASTONJ!

Res je, v Grčiji beach bari ne računajo ležalnikov in senčnikov, kakor pa to vsekakor ni navada v Italiji, kjer cene le-teh lahko dosežejo tudi do 100€ na dan. Ob plaži so tudi tuši. Prav tako ti tukaj noben ne zaračuna parkirišča. Cene v beach barih pa zaradi tega dejstva ostajajo realne, niti malo navite.

Grčija in smeti

Tukaj na jugu se še vedno ni nič spremenilo. Povsod je polno smeti. Pravzaprav zgleda tako, kot da vsak dan pobirajo kosovne odpadke, saj so kupčki nesnage povsod. Pa zapiha veter in kupčkov ni več, saj so v vsakem grmu in v vsakem jarku. Čeprav se nekateri Grki res trudijo ločevanja, jih je vse preveč tistih, ki jim je trud odveč. Škoda.

Kapelice ob poti

To je najprej kar ugledaš, ko se pripelješ v državo. Ena še ni nič, a ko ugledaš že deseto po komaj kilometru vožnje, takrat ti takoj padejo v oči. Kapelice so najrazličnejših barv, oblik in velikosti. V marsikateri gori sveže prižgana svečka.

Grki in plaže

Mislim, da so Grki še večji kampisti, kakor Italijani. To pa zato, ker jih je na plažah vse polno. Prav nič jim ni mar za kampe, oni so “free” na plažah svoje države. Največkrat jih vidimo v iglu šotorih, vse več jih pa je v modernih počitniških prikolicah s fotovoltaično celico. In na tistih plažah, kjer jih je največ, tam so plaže tudi najbolj čiste. Ravno obratno kot na Hrvaškem. Bravo Grki!

Grki in kava

Sama obožujem kavo in sem zase mislila, da sem kar močna kofetarica. Narobe! Tukaj sem se poskusila v pitju frapejev – ledene kave – in kaj kmalu omagala. Tukaj jo ljudje pijejo po plažah, tako kot mi pivo ali vodo. Črno tekočino si natakajo iz termovkah kar v 3 dl kozarce. Brez problema tudi do večera. Težko najdeš na plaži Grka, ki v roki nima plastičnega kozarčka s črnim napitkom.

Smola in med

V hribovitem delu otoka se na borovcih nabira smola. Tole sem tukaj videla prvič. Vrečko ima skorajda vsak debelejši bor.
Na jasah, ob poteh, kjerkoli pa so postavljeni panji za nabiranje medu. Obe dejstvi pričata o tem, da neposeljena hribovita pokrajina le ni tako zapuščena.

Ceste na Evii

Hja. Ceste so…grške. Glede cest se že dolgo ne pritožujem več in vsakemu ki se, odgovorim: Pa daj pelji se kdaj na Kope ali v Ribnico na Pohorju. Tudi v Sloveniji ni vse bleščeče, so boljši in slabši kraji. Tukaj me motijo le smeti ob poti. Neporezanemu vejevju, kamenju na cestah in 10 cm globokim luknjam se da izognit. Potovalna hitrost je resda polžja, pa saj smo na dopustu. Na splošno pa na otoku ni gužve.
Najpogostejše vozilo je poltovornjak. Le-ti so vseh mogočih letnikov in v vseh možnih stopnjah obrabe.

Vladajo oljke in borovci.

Na otoku je glavno drevo oljka. Teh je veliko in povečini mogočna starejša drevesa. Mnoga negovana, veliko pa je divjih. Borovi gozdovi dajo ozračju posebej vonj in monotonost borovih gozdov na hipe razblinijo mogočna drevesa javorja. Ob obali so nam senco delali velikokrat evkaliptusi. Ela si je od vsake vrste skrbno naredila svoj herbarij.

Vodnjaki ob poti

Čeprav je vročina avgusta povsod po Evropi kar huda in tukaj na otoku skorajda ne vidiš zelene travice, je otok poln vode. Povsod ob poti so namreč vodnjaki. Vsi so lepo negovani in na voljo vsakomur. Redkokateri je poleti izsušen. Pri našem prvem obisku Grčije, smo se ravno na Peloponezu srečevali s problemom, da pri vodnjakih ni bilo vode. No, tokrat tukaj to ni težava.