Skrbno pripravljen kovček in v njem brezhibno zlikana oblačila. Dan beganja po hiši in nenadnih žalostnih pogledov, ki so za trenutek ustavili vse naše gibe. Tisoč vrašanj: Ati, kaj bo… Kje bo… Kako bo… Zakaj bo….
In obljuba sinu, ki si srčno želi zraven, a ne more: Ati fotografiraj mi prvo stvar, ki jo vidiš v Ameriki! V objemu, objemih in skorajda brez besed, se vsi zavedomo, da v srcih ne bomo niti centimeter narazen.
Šofer, bus, taxi, dva poleta, dva filma, pet prebranih revij, devet popitih kav, trije telefonski pogovori in naš ati je prispel v Ameriko.Obljuba je še vedno odmevala in lahko si predstavljate, da prihod na letališče ob 21.00 po New Yorškem času ni nič kaj turistično, nič kaj fascinantno. Vrata se odpro in v obraz Sašu pihne Amerika. A oče ne pozabi sina in nastane prvi pogled, prvi posnetek in prvi vtis…Rumen taxi.
 |
| Rumen taxi pred letališčem Newark, New Jersey. |
Fascinantno ali ne, fotografija je takoj prispela na Lukov telefon, ki se je je s solzami v očeh razveselil. Ati je prispel! Varno je prispel! V Ameriki je videl rumene taxije! Resnično obstajajo in niso samo v filmih! In najprej je pisal meni!…
Se nadaljuje…Fotolov na medvede...nekje v Penssylvanii, v ZDA.
Potepi so mi čas, preživet z družino. Takrat me ne zmotijo domača opravila, takrat me pritegne vse kar je drugačno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za vaš komentar. Odgovorim vam v najkrajšem možnem času.