Ko povem, da sem bila v Rogatcu, marsikdo morda pade v zadrego - le kje to je? Hmmm… Zveni podobno kot Logatec!? Morda Gorenjska, Dolenjska?! Potem omenim še Donačko goro in se razjasni vzhodnim Slovencem. Potem povem še za dvorec Strmol in končno dahne aaahaa še preostala Slovenija.
Mi smo tisti na vzhodu, zato smo cilj določili po tem, da nam v planinski knjižici zeva praznina v rubriki Donačka gora.
Vstop v gozd takoj preseneti vsakega pohodnika in veličina dreves pove, da nisi v čisto navadnem gozdu. Tokrat si v pragozdu. Sama sem vedno mislila, da so edino smreke lahko tako visoke.
Na poti obeležje pove, da je to prva označena planinska pot v Sloveniji. Nam kondicijsko ni predstavljala izziva, je pa pogled nad oblaki pospešil utrip srca.
Dobili smo tudi planinski žig in ga mahnili na vzhodni vrh. Hoja po grebenu in preperelem listju ni bila več easy varianta.
Vremenarji so še do petka obljubljali v soboto lepše vreme, pa je bila potem v resnici nedelja prav vremensko nedeljska. Torej klasična vremenska prognoza zadnjega časa.
Sobotni oblaki (napovedani nedeljski) na Donački pa so nas pregnali z grebena v dolino, kjer smo nabrali še nekaj bio kostanjev.
Le kaj so žulike? Novo odkritje nas je pričakalo v Muzeju na prostem Rogatec (klik na povezavo), kjer smo okušali dediščino. Ob rekonstrukcijah poslopij smo nostalgično odkrivali preteklost dve stoletji nazaj.
Vstopimo v kmečko hišo krito s slamo, leseni žlebovi, ilovica tudi po tleh. Vonj po ognju in toplota krušne peči. Vljudno nas v izbo povabi gospodinja, ki ima na mizi že pripravljeno testo za kruh. Vsak petek ga je mati dve stoletji nazaj tako pekla in okrog mize so se vselej drenjali lačni otroški obrazi. Tisti najbolj priden je dobil kos testa. Da ga je prežulil in mu je mati nato spekla žuliko. Tudi mi smo dobili vsak svoj kos in smo žulili.
Naš ati se je izkazal za izredno talentiranega.
Verjemite, da so sveže pečene izredno teknile.
Delavnice izvajajo vsako soboto, brezplačno. Doživetje pa neprecenljivo
.
Dvorec Strmol, čeprav iz 15. stoletja zaradi prenove diši le po novem. Sprehod po njem me niti malo ni oplazil s preteklostjo. Nedeljska ponudba so brezplačne aktivnosti tkanja, steklarstva, lončarstva,…v moderno opremljenih delavnicah. Priložnost za vse, ki bi želeli preiskusiti svojo ustvarjalno žilico.
Vse stare hiše skrivajo zaklad na podstrešju in tako je bilo tudi tukaj. Dobro zastavljena razstava me je v 700 let stari stavbi vsaj malo ponesla nekaj let nazaj.
Popolna sobota je zahtevala še popolno nedeljo v Termah Olimje in doma še popoln kostanjev piknik kostanjev z Donačke.
Slovenija je hudičevo lepa!
Potepi so mi čas, preživet z družino. Takrat me ne zmotijo domača opravila, takrat me pritegne vse kar je drugačno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar
Hvala za vaš komentar. Odgovorim vam v najkrajšem možnem času.